Poslovil se je Marijan Gnamuš

Nekrolog
prof. mag. Marijan GNAMUŠ, univ. dipl. ing. arh. (1930–2022)

Na posvetu »Industrijsko oblikovanje kot del delovnega procesa proizvodnje« ob 6. bienalu (jugoslovanskega) industrijskega oblikovanja, ki se je odvil 17. 4. 1975 v Ljubljana, je industrijski oblikovalec Marijan Gnamuš na vprašanje o izhodiščih in metodologiji oblikovalskega procesa povedal naslednje:

»Pri nalogah industrijskega oblikovanja, ki jih je – bodisi zaradi želje naročnika, specifičnosti področja nastajajoče naprave ali zaradi svojskega iskanja oblikovalca – mogoče obravnavati kompleksneje, lahko govorimo o posebni metodi dela, potrebni za oblikovanje, ki omogoča popolnejše rezultate. Pri tem gre v bistvu za raziskovalno, interdisciplinarno delo, ki v zaključni fazi s sintezo oziroma materializiranjem vseh številnih med delom prečiščenih ‘lastnostih‘ komponent obravnavne naprave le-te osmislijo oziroma izoblikujejo v nov predmet.«

Že iz tega kratkega citata je mogoče razbrati, da je bil Marijan Gnamuš pri svojem premišljevanju in delovanju na področju oblikovanja izredno analitičen, sistematičen, predvsem pa povezovalen. Podlago za takšno širino v delovanju je pridobil že v času študija na Fakulteti za arhitekturo, kjer je diplomiral pri profesorju Edu Ravnikarju, omenjeno pa je nedvomno nadgradil ob soorganizaciji prvega, leta 1964 ustanovljenega mednarodnega Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani. Neizbrisljiv pečat pa je v njegovi profesionalni karieri predstavljalo izredno plodno in večkrat nagrajeno delovanje v podjetju Iskra.

Vse pridobljeno znanje je Marijan Gnamuš kot profesor na UL ALUO, na študijski smeri Industrijsko oblikovanje v okviru temeljnega predmeta Načrtovanje – industrijsko oblikovanje, nesebično podajal generacijam študentov (od njegove zaposlitve leta 1985 do upokojitve leta 1999). Spominjamo se ga kot izredno toplega, empatičnega in razgledanega sogovornika. V svoje korekture je pogosto vključeval izkušnje iz dela v industriji, hkrati pa nas je znal navdušiti nad eksperimentom in odprtim pristopom k raziskovanju. Če je v industriji zagovarjal, da je oblikovalec pravzaprav samo jedro, okrog katerega se naveže širok krog strokovnjakov s posameznih področij, saj je lahko dobro oblikovan izdelek le resnično skupinsko delo, je enako veljalo tudi za njegovo pedagoško delo. Bil je jedro znanja, ki pa je v vsakemu izmed nas spodbudil razvoj lastnega pristopa k oblikovanju.

Izr. prof. dr. Barbara Predan

Fotografija: Mediaspeed.net